Poklicna izpostavljenost kremenčevemu pesku je v Sloveniji podcenjena

Sažetak

Silicijev dioksid v kristalni obliki se uporablja v različnih gospodarskih panogah ali pa je prisoten kot vzporedni produkt. Fini delci se po vdihavanju deponirajo v pljučih in lahko povzročijo nastanek silikoze, kronične obstruktivne bolezni pljuč in pljučnega raka. Cilj študije je bil oceniti poklicno razširjenost izpostavljenosti vdihljivemu silicijevemu dioksidu in stopnjo zdravstvenega bremena zaradi take izpostavljenosti v Sloveniji. Da bi to lahko naredili, smo v prvi skušali oceniti število delavcev izpostavljenih vdihljivemu silicijevemu dioksidu v slovenski industriji, v drugi pa smo odčitali in klasificirali spremembe na radiogramih delavcev izpostavljenih vdihljivemu silicijevemu dioksidu. Iz slednje bi lahko posredno sklepali o zdravstvenem tveganju preostalih izpostavljenih delavcev v Sloveniji. Vendar pa je prva študija pokazala, da so javni podatki nezanesljivi in pomanjkljivi in da predstavniki podjetij močno podcenjujejo poklicno izpostavljenost silicijevemu dioksidu. Meritve celokupnega prahu je naredilo le 8,3% podjetij, meritve prahu silicijevega dioksida pa le 1,8 % sodelujočih podjetih. Druga raziskava je pokazala, da ima ena tretjina izpostavljenih delavcev spremembe na rentgenogramih pljuč, ki bi jih lahko pripisali silikozi. Ker so bili pridobljeni podatki hudo podcenjeni in nezanesljivi, cilj naše študije ni bil dosežen; rezultati pa so pokazali, kaj je potrebno storiti za izboljšanje stanja. Vsa podjetja morajo biti sistematično obveščena o poklicnem tveganju, inšpekcija dela pa mora vztrajno, redno in dosledno spremljati zdravstveno stanje delavcev.